Sveže informacije

Dohodnina je davek na dohodke fizičnih oseb. Med letom se praviloma plačujejo akontacije dohodnine oziroma predhodne akontacije, po oddaji letnega davčnega obračuna pa se dejanska obveznost ponovno izračuna glede na doseženo davčno osnovo za preteklo leto. Pri zavezancih z dejanskimi odhodki se ta akontacija upošteva tudi pri (osebni) letni odmeri dohodnine, pri normirancih pa je davek od dohodka iz dejavnosti dokončen in se ne všteva v letno davčno osnovo (za fizične osebe – torej normiranci brez drugih dohodkov prejmejo informativni izračun dohodnine z 0).

Akontacije dohodnine pomenijo sprotno plačevanje davka med letom. FURS določa, da se akontacija plačuje mesečno, če letni znesek presega 400 evrov, sicer pa trimesečno. Obrok dospe ob koncu obdobja, nanaša pa se na pretekli mesec oziroma trimesečje, plačan pa mora biti v 20 dneh po dospelosti.

Oddaja davčnega obračuna

Najpozneje do 31. marca tekočega leta mora zavezanec prek sistema eDavki oddati davčni obračun za preteklo leto. V tem obračunu se ugotovi dejanska davčna osnova oziroma dobiček za preteklo leto, na tej podlagi pa se izračuna tudi nova višina akontacij za tekoče leto. To pomeni, da oddaja obračuna ne vpliva samo na poračun za nazaj, temveč tudi na prihodnje mesečne ali trimesečne obroke.

Ker se leto začne 1. januarja, letni obračun pa se odda šele do 31. marca, zavezanci januarja in februarja praviloma še plačujejo obroke po “stari” višini, torej po podatkih iz prejšnjega obračuna. Ko je novi obračun oddan, se akontacija preračuna. Če novi obračun pokaže, da bi moral biti tekoči obrok višji, mora zavezanec razliko za že zapadle obroke poravnati pri prvem naslednjem obroku (do 20.4.2026). FURS izrecno navaja primer: če je obračun oddan v marcu, je treba razliko za januar in februar plačati skupaj z novim marčevskim obrokom do 20. aprila 2026.

Plačilo razlike za dohodnino

V praksi to pomeni, da lahko po oddaji obračuna nastanejo tri ločene posledice hkrati. Prva je doplačilo dohodnine oziroma akontacije za preteklo leto, če so bili med letom plačani prenizki obroki. Druga je poračun akontacije za januar, tretja pa poračun akontacije za februar. Če je torej novi obračun višji od prejšnjega, mora zavezanec dejansko poravnati obveznost za lansko leto ter hkrati še razliko za prva dva letošnja obroka.

Če pa novi obračun pokaže nižjo obveznost, je položaj obraten. Takrat se preveč plačani zneski akontacij za že poravnane obroke vrnejo, oziroma se najprej pobotajo z morebitnim davčnim dolgom. Takšna preplačila se vrnejo v 30 dneh po predložitvi novega obračuna. To pomeni, da ob predpostavki, da je zavezanec poravnal vse svoje druge obveznosti in nima odprtih dolgov, prejme vračilo tako preveč plačanih akontacij za preteklo leto kot tudi morebitno preplačilo obrokov za januar in februar.

Pomembno je ločiti še rok za doplačilo obveznosti po samem obračunu od roka za poračun tekočih obrokov. Razliko med medletno plačanimi obroki in obveznostjo po letnem obračunu je potrebno poravnati do 30.4.2026. Ob tem pa se ločeno izvede še prilagoditev tekočih obrokov, kar je razlog, da se v aprilu pogosto hkrati pojavijo tako doplačilo za nazaj kot tudi poračun obrokov za januar in februar.

Preprost primer

Predstavljajmo si, da je podjetnik lani plačeval akontacijo 100 € mesečno. Po oddaji davčnega obračuna za preteklo leto se izkaže, da bi moral letos plačevati 160 € mesečno. To pomeni:

• razlika za januar: 60 €
• razlika za februar: 60 €
• novi obrok za marec: 160 €

Če je poleg tega v letnem obračunu ugotovljeno še doplačilo za lansko leto, mora poravnati tudi to obveznost. Če pa bi novi obračun pokazal, da bi moral letos plačevati le 80 € mesečno, bi imel preplačilo za januar in februar, ki bi se mu vrnilo oziroma pobotalo.

Do 20.4.2026 mora tako plačati tekoč obrok dohodnine za marec, razliko za obrok akontacije dohodnine za januar in razliko obroka za akontacijo dohodnine za februar. Seveda poleg prispevkov. Do 30.4.2026 pa mora poravnati razliko za preteklo leto 2025.

Zaključek

Oddaja davčnega obračuna za preteklo leto ni le formalnost, ampak trenutek, ko se za nazaj preveri pravilnost plačanih akontacij in hkrati na novo določi višina obrokov za tekoče leto. Zato lahko po oddaji obračuna pride bodisi do doplačila bodisi do vračila. Če je nova davčna osnova višja, mora zavezanec doplačati razliko za lansko leto ter poravnati še razliko za januarski in februarski obrok. Če je nova osnova nižja in nima drugih odprtih obveznosti, pa prejme vračilo preveč plačanih akontacij in preveč plačanih obrokov za začetek leta.